DWARF 2

Pametni teleskop Dwarf 2, podjetja Dwarflab je pravi "palček". Pa s tem ne mislim na njegove sposobnosti, ampak na njegov izgled. Majhen, kompakten in opremljen z občutljivim senzorjem. Prava mala zverina. 

Zakaj se mi dopade? Prideš zjutraj iz službe in vidiš, da Luna na polno blešči. Imam 3 montaže, ampak mi nobena ne omogoča, da sem v roku 2 minut pripravljen in lahko slikam ali snemam naš edini naravni satelit. Popoldne lepo sije sonček (pobožne želje), zagrabim "palčka" in hop Cefizelj, na zaslonu se mi pokaže Sonce s svojimi pegami. Pri svojih teleskopih potrebujem zaščitno folijo in potem še Sonce poiskat in dobit v kader...skoraj misija nemogoče!

Zvečer je napovedano lepo in jasno vreme....seveda pripravim svojo standardno ekvatorialno montažo, teleskop, napajanje, prenosnik, dslr in kamere in se odpravim na teren. Po dobri uri postavljanja in polarne nastavitve, le lahko začnem fotkat. Kaj pa naj zdaj? se dolgočasim? "Palček" je postavljen v hipu in že fotka, jaz pa lepo na toplem, na tablici/telefonu gledam, kako je iz fotografije v fotografijo bolj izrazita slika.

Seveda se da teleskop uporabljati tudi kot klasičen fotoaparat na stojalu. Ima več načinov slikanja kot npr. klasično, video, panorama, time lapse in pokrajina. Ima tudi možnost sledenja objekta (npr. živali), kaj več o tej funkciji pa kdaj drugič.

Uporaba je zelo enostavna in človek se na hitro spoprijatelji s postopkom.

Pa da ne bomo samo hvalili tole aparaturo.... (pa ni si sama kriva).

Ker je montaža ALT-AZIMUTNA (torej se premika levo-desno in gor-dol) in tako ne sledi rotaciji Zemlje, pride po kratkem času do rotacije polja. Najlažje si je to predstavljat tako, da ko zvečer gledate Veliki voz, se njegova lega skozi noč spreminja. Zato nastane problem pri združevanju fotografij in je potrebno končno sliko precej obrezat. Časi zaslonke so tudi zaradi tega kratki, maksimalno 15 sekund. Se pa da uporabiti en astronomski trik, pri katerem montažo nagnemo v EQ položaj (polarna nastavitev) in rotacijo neba konkretno zmanjšamo. Na naši geografski širini, je to približno pod kotom 45 stopinj (na teh stopinjah najdemo na severu Severnico). To je seveda možno, ker je teleskop lahek in ga ni problem na tripodu nagniti za 45 stopinj.

Naslednja pomankljivost je dolžina optične cevi oz. goriščna razdalja. Pri 100mm oz. 675mm pri ekvivalentu polnega formata, je teleskop namenjen predvsem večjim stvarem. Planeti v tem primeru takoj odpadejo, kot tudi veliko galaksij. Ostane pa še mnogo lepih in velikih galaksij, meglic in kopic, ki lepo zapolnejo okvir senzorja. V bazi podatkov je ogromno tarč, sistem pa omogoča, da lahko tudi ročno vnesete koordinate.

Pa gremo še malo na samo tehniko pridobivanja fotografij. Na začetku (prvič) teleskop naredi t.i DARK posnetke. To so posnetki, ki so po dolžini in vrednosti ISO isti, kot bodo posnetki, na katerih bomo zajemali našo tarčo. Uporabljamo jih za odstranjevanje šuma. Sistem jih potrebuje, da lahko pri sprotnem zlaganju narejenih fotografij, sproti zmanjšuje šum. Postopek je avtomatiziran in precej enostaven, če pa hočete svoje datoteke lastnoročno urejat, vam svetujem, da se teh posnetkov lotite sami, saj je obdelava na računalniku in s primernim programom, nato veliko lažja.

Posnete fotografije so v formatu JPEG in RAW (fits in tiff), predvsem fits datoteke so posebej primerne za nadaljno obdelavo.

Kaj še povedati, o tej mali pošasti? Nekaj podatkov o sami optiki in senzorju...

Premer zaslonke 24 mm

Goriščna razdalja: telefoto 100 mm, 

Ekvivalentna goriščna razdalja: 675 mm (Tele), 48 mm (Širokokotna). 

f 4,2 (tele), f 2,4 (širokokotna)

Fokus razdalja 4m~∞

Vidno polje 3° (tele), 50° (širokokotna )

Digitalna ločljivost 8 milijonov slikovnih pik (tele), 2 milijona slikovnih pik (širokokotna ) , velikost piksla 1.45 µm.

A je za vsakega? Če znate uporabljati tablico/pametni telefon....

Za koga ni? Za nekoga, ki nima časa ali volje, se ukvarjat z fotografijo.

Cena? Seveda ni zaman, ampak.... za primerjavo, samo montaža, ki nosi moje teleskope je 3x dražja.

Če bi/bo koga zanimalo, kako stvar izgleda v živo, se me da kontaktirat na astroberni1977@gmail.com, preko Facebooka ali pa me pocukate za rokav.

Spodaj je še par fotografij narejenih z Dwarf 2, terenske fotografije je prispeval Gregor Hutar (hvala).

Jasnega neba, oštrega fokusa in dobrega motiva!